Dopustniški košček raja za novo IstraTerra doživetje

Za nami je prvi podopustniški sestanek. Takšen pravi, ko se je po dveh mesecih zbrala celotna ekipa, ko ne manjka nihče in ni prvih pet minut pogovora namenjenega ugotavljanju, kje točno dopustuje manjkajoči član ekipe. Vseeno je bil letošnji podopustniški sestanek drugačen od lanskega, ker je IstraTerra vmes nekoliko zrasla. Več glav je premlevalo več dopustniških doživetij, na katerih pač nismo mogli iz svoje kože snovalcev (turističnih) doživetij.

»Ko greš po svetu, vidiš, kaj vse se drugje ponuja in trži. Pa ne le, da ponudniki ponujajo, tudi prodati uspejo. Potem pri meni običajno sledi analitični premislek, kako jim zadeva uspeva in na koncu vedno pridem do istega vprašanja. Zakaj pri vsem lepem, kar ga imamo pri nas, tega nihče ne ponuja? Ne znamo ali nočemo?« pravi direktorica agencije IstraTerra Urška Križman Vižintin. »Znanje brez volje ni dovolj, volja brez znanja pa tudi ne. Bolje, kot na splošno o temi razpravljati v nedogled, se je osredotočiti na pometanje pred svojim pragom: zastaviti si izziv, preveriti kaj znamo in česa ne, poiskati manjkajoče koščke sestavljanke in narediti načrt, kako bomo zadevo premaknili naprej,« pa odgovarja snovalka Istraterrinih zgodb Jerneja Tratnik Lacovich.

Eden od letošnjih dopustniških spominov, ki nas je precej zaposloval, je s Portugalske. Sredi vinogradov, travnikov in gmajne, ko si že prepričan, da si se izgubil in do cilja ne bo šlo brez kakšnega sodobno pametnega pripomočka, najdeš košček raja za kampiranje z avtodomi. 🙂 Komaj najdeš, ampak ko najdeš, si navdušen. Čudovita narava in ambient, ugodna nočitev. Za vse dodatne storitve (tuš, pranje, elektrika) doplačaš. Na prvi pogled nič posebnega, ličen in urejen kamp, a vzdušje in občutki, ki jih ustvarjajo v tem koščku raja ustvarjajo tiste vrste spominov, ki jih spremlja iskriv pogled in prešeren nasmeh. (Mimogrede; po reliefu in naravnih danostih je precej podoben slovenski Istri. Zlahka bi se ga dalo prilagoditi našim lokalnim značilnostim in potrebam.)

Se sprašujete, kako jim to uspeva? Ta del bomo malce sebično zadržali zase. Če jih obiščete, boste razumeli. Urejenost nastanitev ali infrastrukture ni nepomembna, a celovita doživetja, ki zajamejo vse čute, ustvarjamo ljudje. Prav ta kamp na Portugalskem je bil posreden navdih za razvoj novega produkta. Na vprašanje, kakšnega, še ne bo odgovora. Povemo le še to, da se naša Šavrinka podaja na novo pot povezovanja izjemno različnih predelov slovenske Istre, da bo dobila družbo in da so počitnice blagodejno vplivale na sveže ideje povezovanja čarobnih razgledov, bogatih okusov, zanimivih zgodb in pristnih odnosov. Vas zanima? Obljubimo, da kmalu razkrijemo več. 😉